taufer-veno

Veno Taufer

Veno Taufer, pesnik, dramatik, esejist, kritik, prevajalec in urednik, se je rodil v Ljubljani 19. februarja 1933. Na ljubljanski univerzi je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Svoja službena desetletja – z izjemo tistega v šestdesetih letih v svobodnem poklicu – je v pretežni meri prebil v radijskem novinarstvu (RTV Ljubljana, redakcija literarnih oddaj, tri leta na londonskem BBC). Pisal je knjižne, predvsem pa gledališke ocene, urejal literarne in knjižne oddaje.

Pesmi je začel objavljati v reviji Beseda z letnikom, ko so jo ukinili (1956). Prepovedani sta bili še dve reviji, pri katerih je sodeloval: Revija 57 (bil je njen urednik za literaturo) in Perspektive. Bil je tudi pri avantgardnem Odru 57 ves čas gledališkega delovanja, tri leta kot njegov “poslevodeči”. Prvo zbirko pesmi je zaradi “problematične generacijske idejnosti” (B. Ziherl) moral objaviti v samozaložbi (ali “samizdatu”, kot se je pozneje uveljavil pojem za takšne primere ne estetsko, marveč “ideološko” nesprejemljivih knjig, kakršne predstavljajo njegove Svinčene zvezde, 1958, Zajčeva Požgana trava in kasneje Šalamunov Poker). Od 1972, ko so morali iz revije Problemi oditi “nezaželeni sodelavci” (T. Kermavner, Dušan Pirjevec, Ivo Urbančič in dr.) ni svojih pesmi objavljal v slovenskih revijah, dokler se mu ni s sopobudniki za Novo revijo po desetih letih spet odprl prostor za objavljanje.

Od 1985 – 89 je bil tajnik Društva slovenskih pisateljev. 1985 je dal pobudo za Komisijo za zaščito mišljenja in pisanja, ki je postala odmevna civilnodružbena vzpodbujevalka javnega mnenja za “slovensko pomlad”. Pri DSP je soorganiziral Javne tribune, sodeloval pri Pisateljski ustavi, bil 1988 med soustanovitelji Odbora za zaščito človekovih pravic; predstavljal je pisatelje v Zboru za novo ustavo; prav tako na pogajanjih pri vegasti Okrogli mizi za prve demokratične politične pravice in svobodne volitve. Seveda ni mogel manjkati med organizatorji obeh vseslovenskih protestnih manifestacij Za svoboščine in suverenost 1988, še manj kajpak pri Protestnih pisateljskih večerih ob obsodbi in zaporu JBZT. Januarja 1989 je soustanavljal Slovensko demokratično zvezo. V najlepšem spominu pa mu je ostala kratka, navdihnjena ura ustvarjanja s soavtorji Majniške deklaracije 89, utemeljitvene in temeljne listine slovenske države.

1985 je uresničil zamisel Mednarodnega pisateljskega srečanja VILENICA. DSP je s pomočjo žirije, katere delo je vodil 12 let, z Mednarodno srednjeevropsko nagrado vilenica počastilo vrsto pesnikov in pisateljev iz srednjeevropskih književnosti. Do zrušenja berlinskega zidu in slovenske osamosvojitve je bila Vilenica eno najpomembnejših središč obnavljanja Srednje Evrope izpod blokovskega sesutja in pomemben del demokratizacije ne le Slovenije, marveč tega gibanja v vsej srednjevzhodni Evropi (Vilenico je čez nekaj let György Konrad imenoval

“prestolnico duhovne republike Srednja Evropa”). Urejeval je zbornike vsakoletnih Vilenic, v katerih so objavljene pesmi in proze kar nekaj sto sodelujočih avtorjev – skupaj z besedili vseh vidnejših slovenskih pisateljev, ki so se v teh letih v njih zvrstili – predstavljale nekakšne sprotne antologije literarnega dogajanja v srednji Evropi. Od 1998 je V. Taufer ustanovni direktor VILENICE in član njene žirije.

Član Evropske pesniške akademije.

Nagrade: Nagrada Prešernovega sklada, za poezijo, 1975; Nagrada Branka Miljkovića za zbirko Svirač pred paklom, kot najboljšo pesniško knjigo leta na srbohrvaškem jezikovnem področju, 1986; Nagrada Simona Jenka Društva slovenskih pisateljev za zbirko Vodenjaki, 1987; Madžarska mednarodna nagrada Bethlen Gábor, 1989; Avstrijska Mednarodna srednjeevropska nagrada, 1995; Prešernova nagrada za pesniški opus, 1996; Slovaška Mednarodna literarna nagrada Jana Smreka, 2000

Poezija:

  • 2006 Pismo v steklenici
  • 2003 Rotitve
  • 2000 Kosmi
  • 1996 Še ode
  • 1994 Nihanje molka
  • 1989 Črepinje pesmi1
  • 986 Vodenjaki
  • 1985 Tercine za obtolčeno trobento1980 Pesmi
  • 1979 Sonetje1979 Ravnanje žebljev in druge pesmi
  • 1975 Pesmarica rabljenih besed
  • 1973 Prigode
  • 1972 Podatki
  • 1969 Vaje in naloge
  • 1963 Jetnik prostosti
  • 1958 Svinčene zvezde, 1988

Mladinska poezija:

  • 1986 Kaj kdo je in kaj kdo kuha
  • 1983 Jej, krokodil

Drame:

  • 1990 Odisej in sin ali Svet in dom
  • 1968 Prometej ali tema v zenici sonca

Kritika, esejistika:

  • 2004 Zvenčanje verig, Eseji in dokumenti
  • 1977 Odrom ob rob
  • 1975 Avantgardna in eksperimentalna gledališča
  • 1970 Ob londonskem gledališkem poldnevniku