Kušar-Meta

Meta Kušar

meta.kusar@siol.net

…agilna v besedi, dosledna v svobodi, spoštljiva v spominu…

Rojena 10. maja 1952 v Ljubljani. Diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Petnajst let je delala v Plečnikovi knjigarni (Ljubljana) in prejela Schwentnerjevo nagrado za uvajanje kulturno-umetniških programov v trgovino s knjigami. Leta 2012 je prejela Rožančevo nagrado za Najboljšo esejistično zbirko Kaj je poetično ali ura ilegale. Od leta 1994 je samostojna delavka v kulturi. Od leta 1980 dela radijske umetniške in kulturno-zgodovinske oddaje (RAI – Trst, slovenski program, Radio Slovenija, RTV Slovenija, Radio Študent) Je ustanoviteljica “Prestola poezije/The Throne of Poetry”, glasbeno literarnega performansa (Plečnikov trg, Grad Fužine, Grad Podsreda, Slovenska filharmonija, Kongresna knjižnica v Washingtonu, Chicago, Ohio State University Columbus, Toronto, Guildhall London, Sinagoga Maribor).

Pesniške zbirke:

2012 Ljubljana (prevod sa slovenačkog Ivan Obrenov), Prometej
2011 Kaj je poetično ali ura ilegale, Mladinska knjiga
2010 Ljubljana (Translated by Ana Jelnikar& Stephen Watts, Introduced by Francis R. Jones, Arcpublications ), Visible Poets 30
2010 Les Poetes de la Mediterranee, Anthologie, Gallimard
2008 L’ubl’ana (prevod Stanislava Chrobakova Repar)
2008 Jaspis, Apokalipsa
2004 Ljubljana, Cankarjeva založba
1997 Svila in lan / Silk and Flax, DZS v slov. in prevod v agl.)
1997 Split Everything, University of Tennessee, Chattanooga (pesniška zbirka, prevod v angl.)
1993 Madeira, Ganeš(pesniška zbirka v slov. in prevod v ital)
1993 Madeira, Ganeš ( pesniška zbirka v slov. in prevod v agl)

INTERVJU, Slovenska matica , Ljubljana 2009

Knjiga dolgih, analitičnih in raziskovalnih pogovorov, ki jih je Meta Kušar opravila z vrsto uglednih domačih in tujih sogovornikov, nazorno pričajo, kako se forma intervjuja, tega pogosto zlorabljenega novinarskega žanra, lahko pod spretnimi in občutljivimi prsti spremeni v trajajoče pričevanje o določenem zgodovinskem trenutku, o pomenu individualne osebnosti in o transformacijah “duha časa”.
Sogovorniki Mete Kušar so seveda strokovnjaki, vendar jim njihova profesionalna (bodisi umetniška bodisi znanstvena in intelektualna) kompetenca ne brani, da ne bi s svojimi razmišljanji in pogosto kritičnimi analizami, ki nastopajo kot sestavni del pogovorov, posegali v zadeve, ki se tičejo nas vseh. Kar se mi zdi predvsem ključno za razumevanje velikega pomena, ki ga ima pričujoča knjiga, je prav dejstvo, da tako rekoč vsi njeni sogovorniki reflektirajo ali pa z močjo ustvarjalne intuicije opisujejo probleme širšega družbenega, kulturnega in duhovnega konteksta, to se pravi, da se odlepijo od podrobnega pojasnjevanja posameznih specialističnih področij, na katerih so si pridobili verodostojnost in ugled.

Aleš Debeljak