stropnik-ivo

Ivo Stropnik

Ivo Stropnik (mlad. ps. Spiritus, roj. 3. avg. 1966 v Celju, otroštvo in mladost v Ravnah pri Šoštanju; študij slovenistike na FF v Ljubljani; pesnik in mladinski pisatelj, urednik, lektor in podjetnik v kulturi (Asociacija Velenika). Od 1993 živi in ustvarja v Velenju, kjer je zaposlen v mestni knjižnici kot urednik publikacij; njegovo delo obsega tudi publicistično, domoznansko, literarno-organizacijsko in literarnomentorsko udejstvovanje. – Član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN. – Uredil in jezikovno redigiral preko sto domoznanskih, leposlovnih idr. publikacij. – L. 1994 v Velenju pobudnik ustanovitve založbe Pozoj in med 1994–2000 urednik njenega knjižnega programa. L. 2000 pobudnik ustanovitve Velenjske knjižne fundacije (UVKF) in od 2001 njen vodja, odgovorni urednik knjižnih edicij ter pobudnik in večletni organizator književnih prireditev, nagrad idr. akcij, od 2008 združenih v Mednarodni Lirikonfest Velenje – celoletni festival liričnih umetnosti z osrednjimi dogodki: Herbersteinsko/mednarodno književno srečanje v Velenju (tradicionalno od 2002), mednarodna Pretnarjeva nagrada ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu (osrednja slovenska zahvala mednarodnim posrednikom SKJ, podeljevana v Velenju od 2004), Akademija Poetična Slovenija z vseslovensko književno nagrado čaša nesmrtnosti-velenjica za 10-letne vrhunske pesniške opuse v 21. st. (podeljevana v Velenju od 2006), mednarodna književniško-prevajalska rezidenca UVKF z 21-dnevnimi ustvarjalnimi bivanji v Velenju (od 2007) idr. L. 2005 pri UVKF soustanovitelj pesniške revije Poetikon (med 2005–2006 njen glavni urednik). Od 2007 pri UVKF ustanovitelj in odgovorni urednik festivalne antologije Rp. Lirikon21 – mednarodne revije za poezijo XXI. st., v okviru katere je vsakoletno podeljeno priznanje lirikonov zlat (za vrhunske revijalne prevode poezije 21. st. v slov. in iz slov. v druge jezike) ter organiziran celoletni cikel Lirikon(fest)ovih degustacij izbrane slovenske in prevedene poezije idr. liričnih umetnosti (s predstavitvami po Sloveniji in v tujini).
Avtorsko med 1983–2012 objavil osemnajst samostojnih knjig leposlovja za odrasle in mladino, od tega dvanajst zbirk poezije za odrasle: Zlati metulji (dijaška pesmarica, 1983), Redčena konjenica (pesniški listi v grafični mapi P. Matka, 1991), Podtalnica (didaskalije, didaskalično, 1991), Skrivalnica v očesu (1993), Lastna imena mojega doma (1997), peteroknjižje Slovarjenje melanholije in radoživosti I–V: Rosa ni pozabila name (1997), Daljave (1998), Triangel (poetični triptih, 2001), Nate mislim, votlina v glavi (2006), Knjiga šumov (2009); XXXL – Velike ljubezni (2012); antologija Nazaj k živali (sto izbranih pesmi, 2008). – Piše senzibilno-modernistične pesmi, izvirno oblikovane s t. i. lirsko-slovarskimi gnezdi, ki jih prepletajo lingvizem, filozofija, pripovednost z dvojinsko subjektiviteto, scenaristično-didaskalično in enciklopedično-slovarsko upesnjevanje jezika, starožitnosti, heraklitske zavesti, melanholije, sangviničnosti in hedonizma ter pogosti strukturni simboli in motivi absurda, beline, ezopstva, estetike lepega-grdega, čutnega idr. S poezijo za odrasle je predstavljen v revijalnih, festivalnih in antologijskih prevodih v hrvaščino, srbščino, angleščino, češčino, poljščino, bolgarščino, francoščino, nemščino, nizozemščino, litovščino, ruščino idr. – Objavljene knjige za otroke in mladino: Ko je vsaka pot za pol ure daljša (domoznanska slikanica, 1996; tudi scenarij za istoimenski videofilm, 1996), Plenične za gospodiče in gospodične (ilustr. pesmi za otroke, 1999), Velenjice/Dogodivščine vilenjaka Šalčka (deset pravljic z motivi in liki iz šaleške slovstvene folklore, 2001), Lovec in sedem vozličkov (sto ilustr. ugank, 2003), Z Botro pujso na potepu (slikanica, 2004); antologija Nikoli odrasle (izbrane in nove pesmi ter uganke za otroke, 2010). – L. 2002 v Velenju ustanovil lutkovno-gledališko skupino Pet prstov preštej (kasneje preimenovana v Dudovo drevo), ki je med 2002–13 uprizorila več njegovih besedil/iger za otroke (knjižno obj. v Velenjicah/Dogodivščinah vilenjaka šalčka, 2001): Dudovo drevo, Ognjeni grad, Hudolukenjček, Slonček mastodonček Dondi, Izgubljene coklice, Marička z zelenega vrtička, Razkačen Poskok, Jezernik Velenjč idr. – Piše tudi songe (ps. Toni Pivosrk): Hipokrensko vino (poetično-satirični kabaret, 2005); nekaj njegovih besedil je uglasbenih v produkciji Rokerji pojejo pesnike (2009, 2010) idr. – Iz uredniškega in publicističnega dela: je (so)avtor in (so)urednik več šaleških domozn. in lit. zbornikov, monografij idr. knjižnih izdaj, mdr. Šaleški ibidem (antologija šaleškega pesniškega ustvarjanja, 1990), Mlinškovo berilo (izbrani etnološki in slovstveni zapiski, ur. skupaj z J. Hudalesom, 1991), Velenje (monogr., soavtor in stilizacija besedila, 1992), Kajuh – pesnik vseh letnih časov (monogr., sour., 1994), 140 let organiziranega knjižničarstva na Šaleškem (Šaleški razgledi 11, 1994), Izbrane šaleške slovstvene biografije (Šaleški razgledi 11, 1994; pobuda za šaleški biografski leksikon), jezikovna posodobitev in ur. ponatisov mlad. romana Beli dvor (p. 1997) in mlad. povesti Nekoč je bilo jezero (p. 1999) velenjskega rojaka G. Šiliha; Velenje (monogr., soavtor in stilizacija besedila, 2002), Velenje prisrčno (fotomonogr., z avtorsko pesnitvijo Visoka pesem Velenju, 2010) idr. – Za svoje delo je prejel Napotnikovo priznanje (1990), Trubarjevo listino (1994) in mednarodno priznanje novosarajevsko pero (za povezovanje bosanske in slovenske književnosti ter popularizacijo sodobne besedne umetnosti, 2009 v Sarajevu.