4. 7. 1949, Sovjak pri Radgoni. Študiral je primerjalno književnost v Ljubljani in Zagrebu. Živi in ustvarja kot svobodni publicist in književnik v Mariboru, Gosposka ulica 10.
Doslej je napisal  20 knjig za odrasle in otroke. Pozornost je pritegnil (že v Pavlihi in drugih javnih občilih) z aforizmi, s satiro in humoreskami pod pravim imenom in  psevdonimi. Zaradi aforizmov  je bil  krivično obsojen. Njegov roman Poletarec je bil  v  času Jugoslavije 4 leta zaprt v 'bunkerju'  z navedbo, da je idejno škodljiv.
Odmevali so njegovi polemični eseji, npr. esej o umu in mišicah, ki je izhajal v Teleksu, reviji 2000 in preveden v francoski literarni reviji. Raziskoval je mejne znanosti, žensko in moško homoseksualnost, prostitucijo, asimilacijske procese ob slovenski meji, narodopisje, šaljive vaške grbe, otroško folkloro, grafite skozi čas itn.
Uveljavil se je z intervjuji  in literarnimi portreti  narodnih herojev, igralcev, literatov, znanstvenikov.
S publicistični in  literarnimi zapisi, kritikami in komentarji je nastopal v  domačih in tujih revijah, časopisih in samostojnih izdajah. Kot kolumnist  je kritično-satirično spremljal RTV programe pod svojim imenom in tudi pod psevdonimi.
V sedemdesetih letih minulega stoletja je doma in na tujem pripravil takrat še neznane performanse in multimedijske nastope, npr.: Festival eksperimentalne supermotorične poezije na drevesih  v ljubljanskem parku Tivoli;  Performans za odtajanje slovenske  zavesti do vratu v zemlji na  športnem stadionu v Mariboru; Multimedijski nastop  z magnetofonoma,  mavcem in poezijo v izložbi  Ars Maribor.
Odlomki Mirosove vezane, nevezane, esejistične in kritiške beseda so bili priobčeni v Avstriji, Nemčiji, Franciji, ZDA, Argentini in  v jugoslovanskih republikah.
Prejel je literarne nagrade in priznanja na:  jugoslovanskem festivalu Kurirček, Zmajevih igrah, razpisu za short story  7D, gledališkem festivalu v Kranju za izvirno odrsko delo, literarnem Štatenbergu,  ZBZ Slovenije, Zlati mikrofon na festivalu narečnih popevk, diplomo Dalmaciji u pohode, itn.
Odrske uprizoritve: S.O.S. na festivalu eksperimentalne umetnosti  v SF  1973; Nekoč sem bil kralj, poetična drama v izvedbi AG Slava Klavora  je osvojila prvo mesto na srečanju slovenskih gledališč  v Kranju; Liliputanci gredo v napad, Prešernovo gledališče 1977; Podlasica in drugi jaz, gledališka skupina gimnazijcev Rudolf Maister, Kranj 1999; igrice, tudi lutkovne, v poklicnem lutkovnem gledališču,  šolskih skupinah itn.

 Samostojne knjige:

• 1971 Dedova piščal

• 1971 Iz ljubezni do nekaterih reči

• 1973 Na zelenem oslu

• 1974 Babičina skrinja

• 1974 Podlasica in drugi jaz

• 1977 Raztelešenje

• 1981 Kurirčkov kruhek

• 1981 Proletarec

• 1981 Joj, ne vedi se kot slon

• 1986 Podobice iz zemlje

• 1987 Igrajmo se gledališče

• 1988 Baubauci

• 1991 Oživitev dr. Antona Korošca

• 1993 Kraljevina packarija

• 1944 Pisana duša Lenta

• 1997 Prleške pesmi

• 1998 Besedne vragolije, Pilova knjižica

• 2001 Slovenski sij svetosti

• 2006 Bisernica

• 2005 Sesam mozeg zemlje

• 2008 Štorkljina kri