Franček Rudolf vse življenje deluje v Ljubljani. Kot samostojni kulturni delavec (svobodni umetnik) je deloval od januarja 1969, med leti 1972 in 1976, 1977 in 1980. Med leti 1976 in 1977 je bil zaposlen kot dramaturg (Viba film), v letih 1980-1981 pa v Pionirskem domu v Ljubljani, odtlej pa do leta 1990 spet kot svobodni umetnik, filmski pedagog in kritik. Bil je tudi poslanec v Republiški skupščini, glavni urednik Radia Slovenije, leta 1994 se je upokojil.

Rudolfovo književno delo zajema pesmi, članke in kritike za Katedro, Tribuno, Mladina (častnik)|Mladino. Pisal je tudi filmske scenarije, televizijske igre in filmske kritike za »Ekran«. Med leti 1965 in 1985 je pisal gledališke drame in igre za odrasle in mladino. Med leti 1972 in 1994 in od 1998 dalje je pisal romane. Od leta 1985 je pisal televizijske in od 1987 literarne kritike za »Delo«, članki za »Dnevnik«, »Kmečki glas«, letih 1990-1991 pa za »Demokracijo«.

Leta 1989/90 je bil predsednik ljubljanskega Mestnega sveta Slovenske demokratske zveze. Od leta 1991 do 1998 je bil predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije, po tem letu pa podpredsednik. Bil je član raznih političnih strank: Zveza komunistov Jugoslavije, Slovenska demokratska zveza, Demokratska stranka, LDS, Združena lista, DeSUS, itd.

Za scenarij in režijo filma Ritem dela je prejel Srebrno Badjurovo nagrado (Celje, 1979), za film »Ritem dela« Plaketo festivala kratkega filma v Beogradu (1980). Na Sterijinem pozorju je prejel nagrado mladih za dramo »Koža megle« v izvedbi SNG Trst in režiji Jožeta Babiča (1978). Leta 1990 je prejel Nagrado Prešernovega sklada za roman »Odpiram mlin, zapiram mlin« (izšel 1989, založba Kmečki glas).

Objavljal v »Mlada misel« 1958, glasilo Prve gimnazije Maribor, »Mlada pota«, ena pesem 1960, po letu 1963 zelo pogosto. Pesmi v »Katedri«, študentsko glasilo Maribor, »Tribuni«, Študentsko glasilo Ljubljana, »Dialogi«1964, pa naprej, Sodobnost od 1965, Literatura 1968. Nekaj pesmi so objavili po Jugoslaviji v beograjskem »Student-u« in v Skopju. Katere domače in tuje osebnosti so vplivale na vaš literarni razvoj? France Prešeren, Heinrich Heine, Ivan Cankar, Srečko Kosovel, Federico Garcia Lorca, Branko Rudolf, Vladimir Gajšek, Andrej Brvar.

Njegov oče je Branko Rudolf (1904-1987), pesnik in publicist, likovni kritik, upravnik Umetnostne galerije Maribor.