
Rodil se je 17.marca 1934 v Mariboru kot prvi in edini sin Antona in Vere Snoj. Sledili sta mu še sestri Mija in Breda. Družina je morala leta 1941 pred Nemci pobegniti iz Maribora v materin rojstni kraj Mokronog na Dolenjskem, od koder so, tokrat pred komunisti, spet morali pobegniti v Ljubljano. Diplomiral je leta 1960 na Filozofski fakulteti iz slavistike in primerjalne književnosti. Od 1961 do 1971 je bil novinar v kulturni redakciji Dela, od 1971 do 1993 pa urednik pri Državni založbi Slovenije. Iz dveh zakonov ima otroke Vida, Jošta, Veroniko, Zariko in Antona. Živi in dela v Ljubljani.
Jože Snoj je plodovit in vsestranski književnik. Piše pesmi, pripovedno prozo, kritike, eseje in članke. Izrazito posega tudi v mladinsko književnost. Njegovo izrazito osebna poezija pomeni enega značilnejših prehodov od tradicije k avantgardi. V pripovedni prozi je oblikoval zanimive različice evropskega modernističnega romana.
Nagrade:
Izdana dela:
1987 Pravljica o Vodni kapljici
1987 Ubijanje zemlje (revolucija na Slovenskem v prozi Karla Grabeljška; esej)
1987 Zarika iz zarje (pravljica)
1988 Škorček norček (povest)
1989 Palčki so! Za vse tiste, ki še hodijo s plišastimi medvedki spat
1990 Čudenja in zrenja
1990 Zakleta hiška (zgodba)
1991 Handkejev paradoks: P.H. in mit slovenstva v njegovem pripovednem pesništvu (esej)
1991 Jutro sveta (pravljice)
1993 Bajanja o Bogu (zgodbe)
1993 Duhovne pesmi
1993 Med besedo in Bogom (eseji)
1994 Dom, otožje
1997 Noetova bajta (romanet)
1997 Skozi vrt in čez plan skozi leto in dan (pesmi)
1999 Metamorfoza groze (eseji)
2000 Gospod Pepi ali zgodnje iskanje imena (roman)
2002 Pod nebje