Rojen je 30.12.1932 na Bledu. Šolal se je v Novem mestu in Mariboru. Med 2. svetovno vojno je bila družina preseljena v Breslau (Wroclav), od koder so se selili še v Freiberg pri Dresdnu. Po tej vojni je končal gimnazijo v Mariboru, v Lhubljani študiral najprej na gozdarski, nato na Filozofski fakulteti. Krajši čas je bil bibliotekar na Jesenicah in učitelj v Krvavi peči na Dolenjskem, nato samostojni književnik, časnikar, uslužbenec pri ZKOS, nato na ministrstvu za kulturo. Sodeloval je v revijah t.i. kritične generacije: Besedi, Revija 57, Perspektivah in drugje. Urejeval je tudi revijo Mentor.

Peter Božič je enako intenzivno ustvarjal v pripovedni prozi in dramatiki. Odkriva predvsem golo eksistenco ogroženih ali izobčenih posameznikov, prikazuje življenje ljudi na robu, zunaj meščansko urejene družbe: mestno revščino, lumpenproletariat, v romanu Očeta Vincenca smrt bedo vojnega časa in izgnanstva. Uvajal je modernizem v slovensko pripovedno prozo in nove tipe slovenskega romana: od eksistencialističnega (Izven, Na robu zemlje) do absurdistično nadrealističnega (Zemlja). V dramatiki se je razvijal od ekspresionizma k absurdni drami, sorodni Beckettu in Ionescu.

Romani:

• 1993 Zdaj je nova oblast

• 1987 Chubby was here

• 1979 Očeta Vincenca smrt

• 1976 Na njeni travi

• 1976 Zemlja

• 1972 Jaz sem ubil Anito

• 1968 Na robu zemlje

• 1963 Izven

Novele:

• 1990 Človek in senca

Drame:

• 1982 Komisar Kriš

• 1970 Dva brata

• 1970 Kaznjenci

• 1970 Vojaka Jošta ni

• 1970 Križišče

• 1970 Zasilni izhod

• 1970 Človek v šipi