Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani.
Po maturi se je vpisal na Filozofsko fakulteto ljubljanske univerze, ob okupaciji pa je študij prekinil in se vključil v delo Osvobodilne fronte (1941-45); vmes je bil v italijanskih taboriščih, pozneje v NOV vojni dopisnik in nazadnje član uredništva Slovenskega poročevalca, kjer je skrbel predvsem za kulturno rubriko. Urednik te rubrike je ostal tudi pri dnevniku Slovenski poročevalec v Ljubljani (1945-49). V tem času je diplomiral iz slovenske, južnoslovanske in primerjalne književnosti (1948). Sodeloval je pri ustanavljanju novega Mestnega gledališča ljubljanskega in kot prvi dramaturg te ustanove (1949-62) skrbel za njen repertoar, zlasti za uprizarjanje izvirnih novosti, za obnavljanje domačega izročila in za uvajanje sodobnih, dotlej pri nas še neznanih svetovnih mojstrov. Hkrati je zasnoval periodične publikacije tega gledališča in knjižno zbirko, ki jo je vrsto let urejal in sam napisal štiri zvezke. V letih 1962-75 je vodil Slovenski gledališki muzej in preusmeril to ustanovo k raziskovalnemu delu. S tem namenom je ustanovil prvo revijo za gledališko zgodovino (Dokumenti SGM) in hkrati kot glavni urednik vodil priprave za temeljno publikacijo s področja gledaliških raziskav (Repertoar slovenskih gledališč, 1967). V tej ustanovi je ostal kot ravnatelj, muzejski svetovalec in urednik publikacij do leta 1975, ko je odšel v pokoj in se docela posvetil raziskovalnemu in uredniškemu delu. Ohranil ali na novo je prevzel več dolžnosti v svetih, komisijah, uredniških odborih itd. Sodeloval je na znanstvenih in strokovnih srečanjih.
Je ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v pokoju. Izredni član SAZU od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; od februarja 1984 do aprila 1988 tajnik razreda za filološke in literarne vede. Častni član Slavističnega društva.
Objavil je številne literarno zgodovinske razprave in članke, gledališke kritike, eseje, dramaturške analize in študije o gledališčnikih. Na literarno zgodovinskem področju se je ukvarjal z osebnostmi in problemi s konca 19. in 1. poovice 20. stoletja, največ s Cankarjem, Kraigherjem in Govekarjem; poleg monografij in razprav je izdajal tekste in gradivo. Novejše slovensko gledališče je obdelal z zgodovinskega, sociološkega in primerjalnega vidika v sintetičnih pregledih, jih dopolnjeval z monografijami o igralcih in režiserjih ter napisal sistematskozgodovinski pregled slovenske teatrologije. Pisal je tudi o slovenski dramatiki na tujih odrih in prispeval precej člankov za enciklopedične izdaje.
Priznanja: Nagrada Sklada Borisa Kidriča (1964), srebrna medalja ČSSR (1965), nagrada Prešernovega sklada (1968), Župančičeva nagrada (1975), red dela z zlatim vencem (1975), zlata značka Borštnikovega srečanja (1979), Kidričeva nagrada (1986), Sterijeva nagrada (1986), red republike s srebrnim vencem (1987), Schwentnerjeva nagrada (1991), srebrni častni znak svobode (1996).
Delo:
- 1994 Novi tokovi v slovenskem založništvu
- 1990 Lojz Kraigher
- 1990 Temelji slovenske teatrologije
- 1980 Slovensko gledališče od vojne do vojne
- 1978 Ivan Cankar
- 1974 Slovensko gledališče Cankarjeve dobe
- 1967 Pričevanja o včerajšnjem gledališču
- 1963 Vezi med slovensko in češko dramo
- 1962 Gledališki obisk
- 1960 Meščani v slovenski drami
- 1958 Pomenki o sodobnih dramah
Uredniško delo:
- 1991-92 ZD Antona Leskovca 1-2
- 1978-83 Pisma Frana Goverja
- 1967-76 ZD Ivana Cankarja