Vladimir Kavčič, Aksinja Kermauner, Vital Klabus, Milan Kleč, Matjaž Kmecl, Majda Kne, Matjaž Kocbek, Gorazd Kocijančič, Marjanca Kočevar, Zdenko Kodrič, Tatjana Kokalj, Nina Kokelj, Andrej Kokot, Marjan Kolar, Jana Kolarič, Petra Kolmančič, Karolina Kolmanič, Peter Kolšek, Darko Komac, Ivana Komel, Miklavž Komelj, Nataša Konc Lorenzutti, Majda Koren, Minka Korenčan, Barbara Korun, Janko Kos, Matevž Kos, Vladimir Kos, Tomaž Kosmač, Miran Košuta, Miroslav Košuta, Polonca Kovač, Vladimir Kovačič, Jurij Kovič, Kajetan Kovič, Željko Kozinc, Matej Krajnc, Marijan Kramberger, Taja Kramberger, Dragica Krapež, Marko Kravos, Manka Kremenšek Križman, Maruša Krese, Vlado Kreslin, Milojka Krez, Danica Križanič Muller, Rade Krstić, Mojca Kumerdej, Tone Kuntner, Meta Kušar, Feri Lainšček, Tomaž Lapajne Dekleva, Igor Likar, Mirana Likar Bajželj, Cvetka Lipuš, Florjan Lipuš, Janko Lorenci, Blaž Lukan, Pavel Lužan, Nika Maj, Svetlana Makarovič, Andrej Makuc, Vitan Mal, Ivan Malavašič, Mimi Malenšek, Marjan Marinšek, Vanesa Matajc, Nada Matičič, Neža Maurer, Eva Maurer Škofič, Andrej Medved, Dušan Merc, Franc Merkač, Ace Mermolja, Bojan Meserko, Janko Messner, Ivanka Mestnik, Miloš Mikeln, Jolka Milič, Ivan Minatti, Rudi Mlinar, Tine Mlinarič, Kristijan Močilnik, Vinko Möderndorfer, Vida Mokrin Pauer, Dušan Moravec, Andrej Morovič, Marjana Moškrič, Brane Mozetič, Kristijan Muck, Aleš Mustar, Bogdan Novak, Maja Novak, Novica Novakovič, Zlatka Obed - Obid Lokatos, Pavel Oblak, Blaž Ogorevc, Iztok Osojnik, Josip Osti, Damjan Ovsec, Boris Pahor, Jurij Paljk, Boris Pangerc, Tone Partljič, Saša Pavček, Tone Pavček, Vid Pečjak, Vanja Pegan, Vera Pejovič, Tomaž Pengov, Ana Pepelnik, Tone Perčič, Tone Peršak, Aleksander Peršolja, Žarko Petan, Milan Petek Levokov, Eva Petrič, Metod Pevec, Zoran Pevec, France Pibernik, Matjaž Pikalo, Boris Pintar, Klemen Pisk, Gregor Podlogar, Barbara Pogačnik, Andraž Polič, Sonja Porle, Marcello Potocco, Dragica Potočnjak, Jure Potokar, Lili Potpara, Janez Povše, Vasja Predan, Andrej Predin, Aleksij Pregarc, Sebastijan Pregelj, Slavko Pregl, Tatjana Pregl Kobe, Cveto Preželj, Bert Pribac, Marjan Pungartnik, Jana Putrle Srdić, Pavle Rak, Maja Razboršek, Mateja Reba, Alojz Rebula, Vladimira Rejc, Miha Remec, Štefan Remic, Primož Repar, Peter Rezman, Ana Ristović Čar, Tone Rode, Milivoj Roš, Janez Rotar, Drago Rotar Braco, Tea Rovšek-Witzemann,
Janko Kos
Literarni zgodovinar, teoretik in kritik.
Janko Kos

Rojen 9. marca 1931 v Ljubljani. Dr. literarnozgodovinskih ved, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v pokoju.

Leta je 1956 diplomiral na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, tu 1969 doktoriral s temo Prešeren in evropska romantika. Od 1953 do 1957 bil sourednik revije Beseda, 1959–63 dramaturg ljubljanskega Lutkovnega gledališča, 1960–62 sourednik revije Perspektive, 1963–70 profesor za slovenski jezik s književnostjo na VII. gimnaziji v Ljubljani. 1970 bil izvoljen za izrednega profesorja na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, leta 1975 za rednega profesorja; predstojnik tega oddelka v letih 1976-86 in 1990.

Izredni član SAZU od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.

Predsednik izvršilnega odbora Društva za primerjalno književnost SR Slovenije v letih 1973–76 in 1984–86; upravnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede SAZU 1980–83; predsednik Znanstvenega sveta tega inštituta 1984–95; član strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje od 1988; predsednik žirije Jurčičevega sklada 1993; član Nacionalnega kurikularnega sveta 1995; predsednik sveta Kulturnega foruma 1995; predsednik programske komisije Sveta RTV Slovenije 1997, član Sveta RS za visoko šolstvo 2005, član programskega sveta RTV Slovenija 2007.

Začel je s kritičnimi in esejističnimi spisi o slovenski književnosti, načelnih vprašanjih literature, kritike in esejistike in nato prešel v znanstveno obravnavo. Interpretiral je Prešernov pesniški razvoj in obdelal njegovo razmerje do evropske romantike; ukvarjal se je z Vodnikom in Čopom, pisal o Cankarju in objavil več pomembnih študij o smereh in razvojnih težnjah novejše slovenske literature ter o njenih pomembnejših zastopnikih, vodil pa je tudi interdisciplinarno raziskavo Brižinskih spomenikov. Na področju primerjalne literarne zgodovine je med dobami in smermi obravnaval zlasti razsvetljenstvo, predromantiko, romantiko, avantgardo in modernizem ter postmodernizem. Analiziral je glavne zamisli primerjalne književnosti na Slovenskem. Preiskoval je temelje literarne zgodovine in periodizacije, načelne opredelitve dob, smeri, tokov in gibanj. V literarno teorijo je vpeljal novo sistematiko, podrobno obdelal morfologijo in aksiologijo, pregledal zgodovino literarnih tipologij in vzpostavil nov tipološki sistem z osnovnimi kategorijami verizem, hermetizem, klasika. Med vrstami in zvrstmi je posebej raziskoval roman in liriko. Analiziral je metode literarne vede in njihove slovenske aplikacije. Z izpolnjeno verzijo duhovnozgodovinske metode je bistveno prenovil historično-empirično osnovo svoje stroke. Poleg znanstvenih in kritičnih spisov je pripravil tudi nekaj znanstveno kritičnih izdaj, številne učbenike, priročnike in antologije.

Delo:

  • 1995 Postmodernizem
  • 1994 Neznani Prešeren
  • 1993 Lirika
  • 1991 Prešeren in njegova doba
  • 1990 Valentin Vodnik
  • 1989 Literarne tipologije
  • 1987 Predromantika
  • 1987 Primerjalna zgodovina slovenske literature
  • 1986 Razsvetljenstvo
  • 1983 Roman
  • 1983 Očrt literarne teorije
  • 1983 Marksizem in problemi literarnega vrednotenja
  • 1983 Moderna misel in slovenska književnost
  • 1981 Morfologija literarnega dela
  • 1980 Romantika
  • 1979 Matija Čop
  • 1978 Literatura
  • 1970 Znanost in ideologija
  • 1970 Prešeren in evropska romantika
  • 1966 Rrešernov pesniški razvoj
  • 1964-77 21 uvodnih študij v zbirki Sto romanov

Uredniško delo:

  • 1992 Brižinski spomeniki- znanstvenokritična izdaja (sour.)
  • 1986 Pisma Matija Čopa I-II (sour.)
  • 1967-76 Ivan Cankar: ZD I-XXX (sour.)
  • 1965-66 France Prešeren: ZD I-II