
Rojen 6.3. 1971 v Idriji.
Študiral je primerjalno književnost na FF v Ljubljani. Nato je postal samostojni kulturni delavec. Dela kot urednik kulturnih strani časopisa Dnevnik. 2001 je ustanovil svojo revijo Balcanis, ki jo tudi ureja.
Dejaven je na mnogih področjih literarnega ustvarjanja in humanistike. Piše za otroke, scenarije, prevaja, se ukvarja z uredniškim delom.
Za njegovo prozo je značilno izjemno skrčeno zunanje dogajanje. Postavljen je le nujni časovni in prostorski okvir za glavno dogajanje, ki se odigrava v notranjem svetu protagonistov. To notranje dogajanje zaznamujejo skrajnosti. Strastni ljubezni sledi najbolj gnusno in maščevalno sovraštvo, vitalistični zagnanosti popolna pasivnost, evforiji depresija, ustvarjalnosti destrukcija. Vsa ta skrajna razpoloženja so opisana zelo sugestivno, v stopnjevanem, odsekanem ritmu, ki pripelje do presenetljivega, šokantnega ali tragičnega konca. Verizem, ki je bil značilen za vsa njegova dela, predvsem v zbirki kratke proze prehaja v grobost. Konflikt med posameznikom in družbo se ne konča s pomiritvijo. V njegovih delih je pogosta metafora kroga. Vrnitev na začetek ne prinaša odrešitve temveč izčrpanost, resignacijo, občutek ujetosti. Njegovo prozo odlikuje prepričljiva stilistična spretnost in jezikovna izdelanost. Elementi modernističnega pisanja, zlasti menjava perspektive, nadgrajujejo v osnovi realistične pripovedne postopke.
Nagrade in priznanja, mdr.: 1994 prva nagrada za najboljšo študentsko zgodbo, 1996/97 nagrada Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec, 2000 je bil med petimi finalisti za nagrado kresnik, 2003 nominacija za nagrado Prešernovega sklada.