
Rojen je 11.8.1958 v Šafarskem (pri Razkrižju).
Študiral je primerjalno književnost in slovenščino na FF v Ljubljani. Zaposlen je bil kot novinar pri časopisu Delo in urednik pri založbi Aleph. Sedaj je samostojni književnik in publicist. Živi v Ljubljani. Od 2003 je predsednik Društva slovenskih pisateljev. Je pobudnik in organizator vsakoletne nagrade za najboljši slovenski roman kresnik, ki jo podeljuje časopisno podjetje Delo.
Neurbana pokrajina, gozdovi, mračna, meglena močvirja, rečni rokavi, zapuščeni ali uničeni kraji, naselja s simbolnimi imeni, stavbe, ki so v svoji notranjosti labirinti, skrivališča ali ječe so prostori, kjer se dogaja večina njegovih proznih del. Literarni junaki, ki blodijo po teh prostorih in se jim dogajajo nenavadne, nerazumljive, ogrožajoče reči, se tudi v svoji glavi vedno znova pogrezajo v močvirja, blato, kalno vodo, mračen in temen svet. Tavanje in iskanje trdnih tal tako pod fizičnimi kot pod psihičnimi nogami je do kraja nesmiselno. Pri hipnih občutkih trdnosti, varnosti, potešitve gre zgolj za hipna prilaščanja (poudarjena so erotična, prisotna pa tudi čustvena, fizična, socialna), ki se vedno znova končajo v fizičnem močvirju in psihičnih blodnjah. Ljudje so zanj v telesa ujeti duhovi, ki hrepenijo po odrešitvi. Žabotova prozna dela prežemata strah in grozljivo vzdušje.
Nagrade in priznanja, mdr.: 1996 nagrada Prešernovega sklada za roman Pastorala, 1997 nagrada kresnik za najboljši slovenski roman leta (Volčje noči).
Romani:
Kratka proza:
Za otroke:
Zastopan v antologijah:
Prevodi v druge jezike: