
Rojen je 31. 08. 1937 v Ljubljani. Profesor umetnostne zgodovine, doktor zgodovinskih ved, zaposlen večinoma v novinarstvu (časopisje in televizija), je v mlajših letih pisal leposlovje, nato pa se je usmeril v t. i. stvarno literaturo, zlasti s področja zgodovine znanosti, umetnosti in tehnike. Kot del kulturne zgodovine ga zanimajo tudi ezoterična področja
(astrologija, alkimija, prostozidarstvo itn.). Žanrsko prevladujejo s teh področij v književnosti sintetična in biografska dela, v periodiki pa je Sitar avtor doslej še nepreštetega, a vsekakor velikega števila objav, ki povezujejo zgodovinske dogodke s sedanjimi in so namenjene zlasti popularizaciji ustvarjalnih osebnosti in področij.
Piše tudi za radio (tu je dobil vrsto nagrad za otroške in odrasle radijske igre), televizijo in film.
Obširno je njegovo uredniško delo, tako je oskrbel izida knjig Dvanajst velikih Slovencev, Mihelač 1994, in Herman Potočnik-Noordung: Problem vožnje po vesolju, Slovenska matica 1986, ponatis 1999. Je avtor številnih biografskih gesel v Enciklopediji Slovenije, Slovenskem biografskem leksikonu in drugi enciklopedični ter leksikografski literaturi.
Za svoje delo je dobil doslej dve vidnejši priznanji: za knjigo Letalstvo in Slovenci leta 1985 Kajuhovo nagrado, »za odličnost v komuniciranju znanosti« pa leta 2005 naslov Prometej znanosti.
Izdana dela: