
Stari starši so se rodili še na vasi, oče – Maistrov borec, sicer bančni uradnik – se je 1920 priselil Maribor, zato so družino Nemci 1941., ko je bil MH star 9 let, določili za izselitev. Vse, kar je doživel razburljivega, se je zgodilo med izgnanstvom, v Beogradu. Posledica je iztirjenost, ki ga je privedla v autsajderstvo. Po vrnitvi v Slovenijo je zvedel za roške dogodke in za poboj ter moralni linč daljnih sorodnikov, Hudnikov z Dobrove pri Ljubljani. Vse življenje je bil razpet med levičarska in krščanska nagnjenja, med fizis in transcendenco. Študij svetovne književnosti je opustil v četrtem letniku in se poročil; po tihem dogovoru z oblastjo je dočakal upokojitev kot knjižničar jeseniške knjižnice – v krajih, o katerih je nekoč bral v Jalenovih povestih. Nagnjenje do literarnega ustvarjanja (in do knjig nasploh) je stalnica, a do knjižnih izdaj je prišel šele kot petdesetletnik. Tudi sodelovanje v haikujskem gibanju (devetdeseta leta) je znak autsajderstva: skupnega jezika ni našel ne s prejšnjo oblastjo, ne z gurujem Mrakom, ne s KC ali s perspektivovci. Nikoli ni bil apolitičen.
Poezija:
Proza:
Esejistika:
Prevodi: