Karolina Kolmanič, slovenska pisateljica, rojena 1930 v Lomanošah.

Karolina Kolmanič je obiskovala učiteljišče v Mariboru in nato leta 1964 diplomirala iz nemščine in slovenščine na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Po končanem študiju je kot predmetna učiteljica poučevala na osnovni šoli v Murski Soboti.

Kolmaničeva piše črtice novele in romane iz šolskega življenja in življenja ekonomskih emigrantov. Prva krajša prozna dela je objavljala v raznih revijah. Leta 1968 je izdala prvo povest Sonce ne išče samotne poti. Njej je sledilo delo Srečno, srebrna ptica (1972). Velik uspeh je dosegla z romanom o zdomcih Marta, hčerka vetra (1975). Tudi v romanih Sence na belih lisah (1980) in Tvoja skaljena podoba (1986) opisuje stiske v vsakdanjem življenju. Napisala je tudi mladinsko povest Sanje o zlatih gumbih (1983). Uvrščena je bila v nekaj tujih antologij, prevaja nemškega jezika, njene pesmi so tudi uglasbene.

Kratka proza:

• 1968 Sonce ne išče samotne poti
• 1990 Srebrno kolo 
• 1992 Klanec viničarske Ane
• 1992 Sonce ne išče samotne poti
• 1997 Razcvet sončnice
• 2004 Njena razpotja

Povesti:

• 1972 Srečno srebrna ptica
• 1983 Sanje o zlatih gumbih,  mladinska povest
• 1992 Klanec viničarke Ane

Dramatika:

• 2003 Povejmo in se nasmejmo, zbirka dramskih besedil 

Romani:

• 1975 Marta, hčerka vetra
• 1980 Sence na belih listih
• 1986 Tvoja sklenjena podoba
• 1988 Sadovi ranjenih cvetov
• 1993 Vračam vam soproga 
• 1994 Pozno poletje
• 1999 Lotosov cvet
• 2000 Ni sonca brez senc
• 2003 Zarja upanja
• 2005 Alba
• 2005 Čakam te, Dolores
• 2007 Pesem odljubljenih