
Karolina Kolmanič, slovenska pisateljica, rojena 1930 v Lomanošah.
Karolina Kolmanič je obiskovala učiteljišče v Mariboru in nato leta 1964 diplomirala iz nemščine in slovenščine na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Po končanem študiju je kot predmetna učiteljica poučevala na osnovni šoli v Murski Soboti.
Kolmaničeva piše črtice novele in romane iz šolskega življenja in življenja ekonomskih emigrantov. Prva krajša prozna dela je objavljala v raznih revijah. Leta 1968 je izdala prvo povest Sonce ne išče samotne poti. Njej je sledilo delo Srečno, srebrna ptica (1972). Velik uspeh je dosegla z romanom o zdomcih Marta, hčerka vetra (1975). Tudi v romanih Sence na belih lisah (1980) in Tvoja skaljena podoba (1986) opisuje stiske v vsakdanjem življenju. Napisala je tudi mladinsko povest Sanje o zlatih gumbih (1983). Uvrščena je bila v nekaj tujih antologij, prevaja nemškega jezika, njene pesmi so tudi uglasbene.
Kratka proza:
Povesti:
Dramatika:
Romani: