
Glede naključij zanikam vse razen ključa samega.
Med nama pretočene reke so najbrž tu
že od vedno in vse vrbe na obrežju
sklonjene. Dotikajo se prazne trave,
če je sploh še prazna, odkar sva čez njo tekla
in nato preštevala bodljaje pod koleni.
Si opazil, nama se nikoli nič ne zgodi? Hraniva se
z medom in mlekom. Če prevrneva skledo,
se črepinje spremenijo v pisma
z ogromno praznega prostora za najini imeni.
Večer je edina temna stvar. A zgolj večer
je malo, prebujava se in hodiva spat v zamikih
vrednih šamanstva.
Misli si izmenjujeva kot polno satovje in sanje
kot lok med naju napenjajo svojo pisavo.
Otipava jo, ti to storiš z jato galebov v prsih.
”