...Gostilniška vrata so ostala na stežaj odprta. Banetu je tik pred jugom na pesku spodrsnilo, nogi sta mu ušli narazen, skoraj je padel. Zamijavkal je kot mačka in splašil petelina. Mater, mišico sem si nategnil, je rekel. Kaj čakaš, gremo v avto, je vpil Ozna, prekleti pes, cel hrbet me peče, krvavim, se mi zdi, steklino bom fasal! Psss, je siknil, nekaj slišim, avto, ne smejo nas opaziti. Počasi, je ukazal, avto je, počasi, kot da se ni nič zgodilo. Dule se je ustavil in prvi opazil avto. Na dvorišče je pripeljal landrover, predelan vojaški defender.

 Velik, širok in bel terenec, na njem napis UN. Dule je na tablicah opazil hrvaško registracijo, v džipu pa trojico moških: dva v enakih brezrokavnikih, tretji, ki je sedel ob šoferju, pa je nosil črno majico z napisom Canon. Kaj je zdaj to, pička materina! je zarohnel Dule.

 Drži jezik, je spet siknil Ozna, brž, spravimo se v avto. Ne morem se premakniti, je potožil Bane in stal kot vkopan, noga mi je crknila, pomagajta mi, je še naprej mijavkal in odložil vrečko na tla, in kurc vaju gleda, zob si nisem umil. Daj sem vrečko, je zavpil Ozna, ki je že bil v avtu. Ko mu je Bane, ki se je komaj priplazil k jugu, porinil ploščat ovoj, je prihajajoči avto počasi zaokrožil po dvorišču. Kot da so si njegovi potniki vzeli čas za podroben ogled.

 PubOzna je prižgal avto, prestavil v drugo in čakal. Potem je odrinil voznikov sedež in vstopil je Dule, ki je komaj zadrževal smeh. Za njim se je plazil Bane. Noge ga niso ubogale, kot da bi ga zgrabil krč. Zmogel je toliko moči, da je pobral vrečko, se nekoliko zravnal in se pognal proti avtu. Landrover je zavil proti njemu in ko se je Bane že oprijel okvirja vrat, je Ozna spustil sklopko. Jugo je poskočil, Bane je tekel vzporedno z avtom in tulil od bolečine. Ustavi, ne morem več, je vpil. Vrzi vrečki v avto, bebec, je zakričal Dule in ga želel prijeti, ja ne bomo pustili robe tu! Ustavi, je ponovil Bane, ustavi, ne morem več. Ni govora, mogoče so policaji, poglej jih, gledajo kot tigri, spizdimo! je vpil Ozna in do konca pritisnil na plin.

 Jugo se je približal landroverju, moški v njem so se spogledali in že je treščilo. Avta sta trčila, terenec je oplazil sprednjo desno stran juga, razbil luči in zadel Baneta, ki je visel z avta. Kolesa so zapeljala čez njegove noge. Telo je obrnilo in Dule je še utegnil videti Banetov popačen obraz in stisnjene zobe. Čez nekaj trenutkov so njegove roke popustile in telo se je zavaljalo po pesku in z vso silo trčilo v odprta avtomobilska vrata.

 Dule je ujel vrečko, ki jo je spustil Bane, in zaprl vrata. Jugo je zapeljal na glavno cesto in zavil proti državni meji. Sredi dvorišča je ležal Bane, ob njem rjav polivinilast zavitek. Njegove oči so se počasi zaprle, močno svetlobo dneva je ujela tema. Imel je še toliko moči, da je zadržal pogled. Na poslopju je razločno videl napis Pri Neplu, na vratih pa rdečega psa...