Dolgoživost

Vsak mora pri sebi skrbeti,

Mar si buča, to kar mora obviseti, ne da bi

se použilo? Iz dvojnosti se množijo

nevesta. Tikvice na njivici,

na krožnikih sveže bučkice.

Boš pri meni ob večerni uri?

Posušene ohranjajo dolgoživost.

Éna suši perilo. Boš posušila bolečino?

da bom lahko hodil po suhem

skozi morje, do posušenih bučk

na divanu? Ki se ponujajo kar same? …

Enainštirideseti dan

Molčal sem. Jelen pa se

hranil z rumeno travo. Suha hrana

me je varovala pred puščavskim

peskom. Po štiridesetih dneh

 
sem si zaželel lepe megle.

Potrkam, vstopim v vlažna usta,

rožni križar z olčno vejico.

Je kdo doma? Smem pristopiti k studencu?

 
Ko se nagnem čezenj, je kot prerokba –

nato razkritje – , pot do njega je

iskanje vode. Ključ sem našel.

K telesu sem prislonil lestev.

 
Po njej se spuščam v vodnjak,

čeprav je samo lok do žene,

že zajetje vode. Stopam z njo.

Da bi skupaj okušala pri izvirih.