Kovičev nova knjiga je napisana v obliki literarnega eseja. Avtor v njem ubeseduje svoje spomine, razmišljanja o poeziji, času, prijateljih, prebranih knjigah in predvsem svoje jutranje sprehode po obrobju Ljubljane. Knjiga je svojevrstno pesnikovo pričevanje o lastnem ustvarjanju in iskanju navdiha. Kovič se tokrat pokaže za izvrstnega opazovalca narave in ljudi okoli sebe. Knjiga je opremljena s črnobelimi fotografijami fotografa Jožeta Suhadolnika, ki so nastale na sprehodih s Kovičem