Dan poljubčkov

Ko se je Maruška tistega jutra prebudila, je bila nenavadno dobre volje. Skočila je pokonci, odgrnila zavese in poslala soncu z roko poljubček.

»Dobro jutro, sonček! Pridno siješ na nas. Rada te imam!«

Sonček je bil vesel poljubčka in se je nasmehnil.

Potem je veselo odskakljala v kuhinjo. Mama je kuhala belo kavo zanjo, na mizi sta jo že čakala svež kruh in maslo.

Maruška je objela mamo in ji dala poljubček: »Tako lepo skrbiš zame. Rada te imam!«

Mama je bila vesela poljubčka. Srečno se je nasmehnila

Ko se je miška najedla, je šla na dvorišče. Oče je ravno popravljal gugalnico, ki se je prejšnji dan polomila.

Maruška ga je objela: »Hvala, očka, ker si popravil gugalnico!« Dala mu je poljubček na lice in veselo se je nasmehnil.

Potem je prišla na obisk babica. V cekarju je prinesla domače orehove rogljičke. Posebej za Maruško jih je spekla.

»Hvala, babica! Najboljše piškote na svetu pečeš!« je rekla Maruška in ji dala poljubček.

Babica jo je stisnila k sebi.

Popoldne se je šla miška igrat na travnik. Pošiljala je poljubčke rožicam in potoku, pticam in oblakom. Vsi so se ji veselo nasmihali.

Zvečer je z nasmehom na licih legla v posteljo.

»Danes je bil tako lep dan, dan poljubčkov! Večkrat bi ga morala imeti! Vsi bi morali imeti kdaj dan poljubčkov! Potem bi bil ta svet še lepši!«

Zaprla je utrujene očke. Srebrna luna, ki je kukala skozi zavese, se je nasmehnila, ko je zaslišala njene besede. In ko je Maruška zaspala, ji je poslala srebrn poljubček na lice.