Naslednje, česar se spomnim, je bil kavč v dnevni sobi. Sedela sem mu v naročju, on pa je vlekel z mene bluzo in mi obenem skušal seči pod krilo. Moje najlonke mu niso šle čisto v račun. Čutila sem, da me razganja nekakšna sila, ki je že zelo dolgo nisem čutila. Tudi jaz sem se dotikala njega, dotikala sem se ga povsod. Sem zraven na kaj mislila? Ja, pomislila sem, da to ni mogoče, da to ne bo nikamor pripeljalo. Jaz enostavno nisem sposobna kar takole spati z nekom, ki ni ti, s poročenim moškim, to je nekaj prepovedanega, nekaj, kaj ljudje obsojajo, kar bi obsojali moji starši, moje prijateljice, obsojal bi celo ti. Vedela sem, da tole ne bo moglo iti do konca, da bo moralo nekaj priti vmes. Jaz enostavno nisem taka, da bi lahko naredila kaj takega. Razmišljala sem o tem, kaj bo prišlo vmes in kdaj. To sem razmišljala še takrat, ko sem bila že naga in je on v največji naglici vlekel s sebe hlače. Opazovala sem ga, kako se slači, njegovo rahlo zalito belo telo in polizane svetle lase. Kar na kavču se je skušal spraviti name. Ni šlo, kavč je bil preozek in preveč štorast. Poljubljala sva se in si božala telesi, srce mi je divje razbijalo. To je nemogoče. To je nemogoče.