Rahlo je odrinila otroka, češ da stoji na pragu kot lesena Marija v vaški kapelici, in vstopila v hišo. V kuhinji je z vzdihom olajšanja odložila potovalko in se usedla. Res je bila malo tumpasta, kot so visoke ljudi s kmetov radi opisovali njeni mestni sorodniki, toda nadvse rada je bila zunaj, v naravi, in vedno je z veseljem šla z otrokom, ki je imel že skoraj šest let, na zapuščeno pokopališče na koncu ulice in mu pokazala, kako se naredi stojo, most in premet naprej. Ravno ko je bila na poletnih počitnicah v mestu, je praznovala petnajsti rojstni dan. Tistega dne je od nekih mulcev dobila nekaj cigaret in potem sta šla z otrokom na pokopališče, se skrila za velik nagrobnik in prižgala cigareto. Poljubila je otroka za svoj rojstni dan. Da se tako spodobi, mu je povedala. Ko sta bila že močno omamljena od vdihavanja modrosivega cigaretnega dima, se je prisesala na otrokove ustnice, češ da je
lizanje z okusom tobaka nekaj najboljšega na svetu. In res je bilo.