120 strani
Tip vezave: Trda vezava
Datum izida: 2007
Ptičar
Tedaj je Januš videl, kako so se za gospodom pognale vse ptice, ki so prej nagačene stale nad kaminom, zdaj pa so oživele v silovitem preletu, da je bila kuhinja v trenutku polna njihovega frfotanja, in je gospod nazadnje zavreščal z glasom orliča: “Ptičja srca sem jedel!“ In v naslednjem trenutku je bruhnil proti Marjeti, da se je kri pomešala z žgolenjem ptičev in je čudna sluz utripala na kuhinjskem podu, se razraščala, polnila kuhinjo prav do stropa, da sta Marjeta in njen gospod utonila v njej.
Vse to in še marsikaj je Januš doživel tistega večera, ko je začel razumeti ptičjo govorico. In je kosovki vrnil preživelega mladička, ki ga je rešil iz Marjutinih krvavih rok. Zdaj ji je lahko zažgolel svojo zgodbo.
In ptica ga je vzela v svoje gnezdo. Govoril je njen jezik, ta veliki, žalostni ptič. Zato mu je namesto črvov prinašala novice iz vasi, saj je vsako jutro poletela do Marjetine hiše. Tako je Januš izvedel, da so našli Marjeto in gospoda mrtva na kuhinjskih tleh. Sodni izvedenec je povedal, da je vzrok smrti redka zastrupitev s hrano neznanega izvora. Nenavadno je bilo le to, da sta bila oba posuta s ptičjim perjem. Znakov nasilja ni bilo nikjer. Zato so primer spravili na zaprašene police.
Zgodbe iz somraka so odlična zbirka kratke proze, v kateri se avtorica osredotoča na subtilne ravni človekovega odnosa do samega sebe in sveta življenja, pretresa možnosti, ki jih svet nudi človeku za njegovo samouresničevanje, in meje, ki jih samemu sebi postavlja človekova lastna notranjost. S kratkimi izceziliranimi zamahi so izrisane navidez majhne usode, a z osebne perspektive tragika samosti in nemoči ni niti malo omiljena. Vse zgodbe življenja so same v sebi majhne in vsi položaji prej ko ne predvidljivi, a zato tragika lastne usode ni nič manj boleča (in velika).
iz spremne besede Roberta Titana Felixa
”