Tip vezave: Trda vezava
Datum izida: 2007
Evelinin dnevnik
Spremenila sem se v čakanje. Med čakanjem sem slikala, čuvala otroke, opravila tri izpite, popila gore čaja in napisala pismo ateku. Med čakanjem sem se spremenila v čakanje samo, brez nerganja sprejela usodo čakajoče ženske; pa saj so vedno čakale svoje moške, saj so vendar morali na lov, v vojne, med pijansko druščino, k drugim ženskam ali na skrivnostne sestanke. In so čakale, da se vrnejo z ubitim medvedom, bogatim plenom, smrdljivim zadahom in blebetavim jezikom, neobriti, s slabo vestjo (ali pa tudi ne) prešuštnika, prepolni velikih idej in prepovedanih letakov.
Še moja mama je čakala ateka, kadar je namnožil svoje popoldneve v preračunavanju potnih stroškov ali popitih pivcih s prijatelji. Kar je molče nalepila v svoj album črnih znamk, na katerem je pisalo: atek – the bad guy. Jaz pa nisem hotela kupiti tega albuma. Za ateka je bil vendar tako krivičen, in celo premajhen za vse znamke, s katerimi ga je hotela napolniti, da jih je nazadnje lepila po kuhinji, spalnici, po atekovem čelu in mojih očeh. Da bi skozi lepljivo črnino tudi jaz gledala na njega. Slabo lepilo je izbrala za svoj namen, moja mama. Tiste sluzave sledi, ki so mogoče ostale na mojem pogledu, bom umila z drugačnimi očmi za svojega moškega. Zato me to čakanje pravzaprav ne boli, ne razbija mi po glavi zaradi nepojasnjenih skrivnosti, ne sumniči, ne prezira, ne obupuje. Še hrepeni ne. Zato ga za z nasmehom sprejemam kot del svoje Velike usode.
