272 strani
Tip vezave: Trda vezava
Datum izida: 2001
Nazadnje smo šli gor. Jebemti, je bla to ena kombinacija alkohola, adrenalina pa nevemkakšnih hormonov, to ti je bla čudna zadeva. Fora je bla, ko sem bil naenkrat na odru, mi je una trema dol padla, ko me je prej pokonci držala. Namest nje je pa ven usekala sam še čista vekija. Jebemti, namest odra so mel postavleno prikolco od vlačilca, z eno prečko dol. Bobni so bli tko natlačen gor, da je blo pred njimi sam za kakšnih dvajset centi placa. Jaz sem tam stal, ko sploh nisem dojel, da so uni trije kar začel špilat. Jaz sem pa bil prot publiki s hrbtom obrnjen. Sploh se nikokr nisem mogel obrnt. Me je psiha dajala, da bom z odra padu, če se bom probal obrnt. Pa smo rasturili, jebemti. Trič je žagal ko svinja, jaz sem mu sam gledal pod prste, kaj špila, da sem vedu pet, ker je Vasja zraven na bobnih zganjal tak šunder, da itak nisem slišal, kje v komadu smo. Ni čudno, da je mel Šaranović probleme, ko je na drugi strani stal. Neki cajta se je trudu gledat čez, kaj Trič dela, pol se je pa kar usedu na boks pa neki ugibu tam na basu. Vsake tolk časa je nehu špilat pa je neki cajta sam poslušu, da je bil spet na tekočem. Vsej jaz sem se drl v mikrofon, kokr je treba, da ja ne bi pol kdo reku, da nisem vse od sebe dal. Sam s hrbtom prot publiki. Ko je blo konc, se me je blo blazno strah sploh premaknit tam pred unimi bobni, da ne bom cepnu. Sem rekel Triču, jaz bom kar tukile ždel pa ne grem dol. Poznej se spomnim, da nam je en frend reku, da smo se mu mi zdel najbolj zanimiv bend na unmu festivalu.
