Aggressive Theatre

je društvo za sodobne umetnosti ustanovljeno v letu 2007. Zavzema se za izvajanje neobičajnih praks s področja umetnosti in za prezentacijo visoko kakovostnih umetniških del. Deluje na področju vizualnih umetnosti (gledališče, poulično gledališče, performans), vizualnih komunikacij (instalacije, likovna dela) in literature (poezija, proza, dramatika, literarni večeri, natečaji, ex tempore). Člani društva so mladi umetniki, ki so družbeno in socialno občutljivi ter želijo s svojim ustvarjanjem močneje vplivati na kulturno okolje doma in širše.

Tanja Ahlin

rojena 1983, pesnica, prevajalka, publicistka, ustanoviteljica kulturnega društva Pero in urednica slovenskega literarnega portala in natečaja za kratko zgodbo Spletno pero. Objavlja v Poetikonu, študentski reviji The Voice Magazine,  Izmuz, idr. Prevajalka iz angleščine in francoščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter študentka antropologije na Athabasca University v Kanadi.

Ivana Komel

rojena 1983 v Slavonskem Brodu na Hrvaškem. Diplomirala iz  Bibliotekarstva, informacijske znanosti in    knjigarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Piše poezijo, prozo in strokovne članke. Leta 2001 izdala pesniško zbirko       Izkrivljene podobe. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Jelena Lasan

rojena 1980, pesnica, slikarka, kiparka in študentka mikrobiologije. Razstavljala v Moderni galeriji, Mestni hiši in Firencah. Poezijo objavlja v Sodobnosti (2004, 2005), Novi Reviji (2005), Apokalipsi (2006) in Poetikonu (2006). Trenutno ustvarja v Londonu.

Jure Vuga

rojen 1983 v Kopru, študent dvopredmetnega programa umetnostne zgodovine in sociologije kulture na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, študiral tudi v Firencah. Njegova poezija je bila objavljena v Primorskih srečanjih, Literaturi, Lirikonu in Airbeleletrini. Nekaj let je delal kot novinar mladinske redakcije radia Koper. Razstavljal v galeriji Insula (Izola) in Bežigrajski galeriji 2.
Vodilna misel video projekta Drevo – Lubje – Simbol − Telo je misel precepa in hkratnega prepleta med kulturo in naravo. Z Snežniškim gozdom se ukvarja na ravni antropološkega fenomena. Projekt tematizira vse bolj občutljive vezi in ohlapne ločnice naravnega do nenaravnega, kulturnega do barbarskega, zdravega do nezdravega. Načrtno se odpoveduje iskanju objektivnih vzrokov za nastanek označb na bukovih drevesih.
(Oblikovanje projekcije: Den Baruca za Thenvision; glasba: Lara-B, fotografija: Den Baruca, Nadja Vuga, Boris Vuga, Darja Vuga, Jure Vuga)

Petra Zupančič

rojena 1981 v Postojni, zaključuje študij slovenistike in primerjalne književnosti, vzporedno študira likovno pedagogiko. Pesmi objavila v Mentorju, Literaturi, bila v ožjem izboru festivala mlade literature Urška 2006 in Pesniškega  turnirja v Mariboru 2007. Živi v Ljubljani in na Selu pri Bledu.

Domen Lorenz

se je rodil leta 1990. Violino se je začel učiti pri petih letih pri prof. Arminu Sešku. Po drugem letniku Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani je odšel na akademijo za glasbo, kjer obiskuje 1. letnik. Nadarjenost violinista potrjujejo številne prejete nagrade: 1. nagrada na tekmovanju A. in V. Marcosig v italijanski Gorici (1999, 2003); 1. nagrada na državnem tekmovanju (2000); 1. nagrada na mednarodnem tekmovanju Etude in skale v Zagrebu (2001); 1. nagrada na državnem tekmovanju (2003, 2006); 1. nagrada na mednarodnem tekmovanju Etude in skale v Zagrebu (2005), kjer je postal absolutni zmagovalec in dobil še posebno nagrado za najboljšo izvedbo virtuozne skladbe oz. koncerta. Udejstvoval se je tudi kot komorni glasbenik – kot član klavirskega tria SGBŠ Ljubljana je osvojil 1. nagrado na državnem tekmovanju v Ljubljani (2002). Kljub mladosti ima Domen Lorenz za seboj že vrsto izjemno uspešnih koncertov doma in na tujem.

Sašo Sedlaček

rojen 1974, diplomiral iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Nagrade: Nagrada OHO za mlade vizualne ustvarjalce, Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. skupaj s Foundation for Civil Society in Trust for Mutual Understanding from New York (2006), No Lego-Najboljša igrača na področju recikliranja, Zogo Toy Contest, Asolo, (Italija, 2005). Od leta 2001 imel 10 samostojnih razstav doma in v tujini in 37 skupinskih rastav (ZDA, Japonska, Estonija, Italija, Francija, Slovaška,  Srbija, Črna Gora…).
Sašo Sedlaček se v svojem kompleksnem delu Izgubljena ozemlja ukvarja z vprašanji okolja v najširšem pomenu besede, med drugim tudi s  slovensko nacionalno podobo, ki se znotraj globalnih trendov tehnoloških presežkov, ekološke onesnaženosti in duhovne izpraznjenosti po koncu tranzicije na novo definira. Pri tem izhaja iz stališč, da potrebujemo alternative ali dopolnila v iskanju identitete za prihodnost, in da vsi načini vizualne komunikacije, ki se uporabljajo v neki državi, regiji ali na kontinentu,      temeljijo na osnovah lokalne kulture, družbenih navad in mitologije. Zaradi zgodovinskih razlik prihaja do odstopanj v načinu komunikacije oziroma socialne interakcije, kar vodi v uporabo drugačnih barvnih shem, slik, tipografij in sporočil. Z naraščajočo globalno povezanostjo, ki jo povzročajo sodobna tehnološka sredstva in migracije, pa se dva tako različna principa lahko zlijeta drug v drugega.