Na pravem mestu in v pravem trenutku

Društvo slovenskih pisateljev je maja 1963 izdalo prvo številko revije Le Livre Slovène. Tako se je odzvalo na potrebo Slovenskega centra PEN, Društva slovenskih književnih prevajalcev in svojo lastno potrebo, da bi samostojno predstavljalo slovensko literaturo, slovensko književno življenje pa tudi slovensko kulturo nasploh naslovnikom v drugih državah.

V 45 letih je izšlo 85 izdaj, kar vključuje 108 številk. Sprva je revija objavljala besedila največ v francoskem jeziku, v veliki meri tudi v nemščini, občasno še v angleščini. V sedemdesetih letih izidejo prve objave v italijanščini in ruščini, v osemdesetih pa še v španščini. Leta 1991 se je revija preimenovala v Litterae Slovenicae. Potem so prevladovale objave v angleščini, še vedno pa so jih spremljale objave v vseh prej naštetih jezikih ter v portugalščini.

V reviji so imele vedno prednost objave izvirne literature slovenskih avtorjev v prevodih, predvsem leposlovja pa tudi esejistike. Revija je spoštovala celovitost slovenskega kulturnega prostora. Mestoma se je uredništvo odločilo objaviti register v tekočem koledarskem letu izšlih knjižnih izdaj slovenske literature v tujih jezikih pri drugih slovenskih založnikih ali v registru NUK dostopno bibliografijo teh izdaj v svetovnem prostoru pa tudi recenzije v slovenščini izšlih knjig. Izhajali so še zapisi okroglih miz na temo aktualnih kulturnih vprašanj, ankete o pomenu oz. poslanstvu literature, včasih nastale posebej na pobudo uredništva, včasih pa kot dokument dogodkov na Blejskih srečanjih pisateljev ali Mednarodnih konferencah PEN. V slednjih so poleg slovenskih nastopali pisatelji iz drugih držav sveta.

Uredništvo je vseskozi skrbelo za enakomerno zastopanost različnih generacij slovenskih pisateljev pa tudi za promocijo slovenskih klasikov. Ustvarilo je izbore različnih zvrsti literature navzkriž različnih dob, zabeležilo desetletja v ustvarjanju posamezne zvrsti ali pregledne zbornike literarnih dogodkov, med njimi Festivala Vilenica, poleg tega so izhajale monografske številke. Z objavljanjem esejev je uredništvo primarno podpiralo razumevanje objavljene literature, eseji pa so izhajali v številkah tudi samostojno, največkrat kot interpretacija konteksta družbenih sprememb v Sloveniji. V sedemdesetih letih je uredništvo zagotavljalo prostor še za reprodukcije slovenskih izvirnih likovnih del.

V svojih prvih 45 letih je revija Le Livre Slovène/Litterae Slovenicae izpričala živahno odzivnost na konkretne priložnosti za uveljavitev slovenske literature v tujini, ki je ni oviralo dejstvo, da je bilo za izdajanje revije večkrat težko zbrati sredstva. Revija je nerazdružljivo pospremila internacionalizacijo slovenske literature od trenutka, ko so slovenski pisatelji ta proces začeli voditi suvereno, načrtno in intenzivno. Bila je in ostaja darilo, ki ga je (bilo) mogoče izročiti v vsako ponujeno roko ali z njim takšno gesto tudi spodbuditi.

Danes Litterae Slovenicae dosega predvsem tiste bralce, ki so posredniki širšemu krogu: na knjižnih sejmih, na literarnih festivalih, literarne kritike, založnike, literarne agente, prevajalce, lektorate, univerze, knjižnice, kulturne centre, veleposlaništva, ipd. Na voljo je tako neposrednim naslovnikom kot v knjigarnah v Sloveniji in drugih državah sveta, še vedno pa najbolj imenitno vlogo odigra takrat, ko je enostavno pri roki na pravem mestu in v pravem trenutku.

Uredniki revije:
 
Le Livre Slòvene
1963-1967 Ivan Skušek
1968            Marta Ogen
1969-1972 France Slokan
1973-1975 Andrej Medved
1975            Gitica Jakopin
1976-1981 Elza Jereb in Drago Druškovič
1981-1990 Branko Hofman in Tone Pavček
 
Litterae Slovenicae
1991-1993 Jani Virk
1993-1994 Aleš Debeljak
1995-1999 Andrej Blatnik
2000-20003 Aleš Berger
2004-2006 Vanesa Matajc in Barbara Pogačnik
     od 2007 Lenart Zajc
 
Litterae Slovenicae je ves čas izhajala z uredniško pomočjo Barbare Šubert.