Snježana Karinja
V prispevku bo avtorica prikazala razvoj gradnje pristanišč skozi čas ter antične literarne in likovne vire, pomembne za študij nekdanje gradnje in oblike pristanišč. V nasprotju s pristanišči ob Tirenskem morju so rimska pristanišča ob istrski obali grajena iz velikih blokov peščenjaka ali apnenca. Predstavljeni bodo podvodni ostanki pristanišč ob Slovenski istrski obali in posamične najdbe v njihovi bližini. Zaradi naglega razvoja in močnih urbanističnih pritiskov na ta obalni pas, ostanke tukajšnjih antičnih struktur danes ne ogroža samo morje z razdiralno močjo valov, ampak tudi človek s svojo dejavnostjo. S projektom podvodnega arheološkega parka bo mogoče zaščititi najdišča pred uničevanjem.
Snježana Karinja, rojena leta 1960 v Pazinu, arheologinja, zaposlena v Pomorskom muzeju Piran kot kustosinja za arheologijo. Ukvarja se tako s pomorsko arheologijo kot tudi z arheologijo slovenskega dela Istre in skrbi za premično arheološko dediščino v Pomorskem muzeju.
V preteklem obdobju je vodila in sodelovala pri različnih arheoloških izkopavanjih in pregledih terena. Je avtorica in soavtorica več člankov in razstav (Na odpadu preteklosti, Rimska pristanišča severnega Jadrana, Obmorske dežele...). Sodelovala je pri številnih mednarodnih projektih.
Slobodan Simič Sime
Knjiga o batanah je nastala z namenom, da iztrga pozabi in minljivosti to zgodovinsko leseno plovilo, ki je na slovenski in istrski obali stoletja pomenilo življenje in da jo vrne nazaj v istrske portiče.
»Brez batane nisi mogel preživeti, zato so jo imeli skoraj vsi Istrani …« To majhno, preprosto leseno plovilo je nekoč krojilo utrip vsakdana. Bila je nepogrešljiva spremljevalka Istrana pri opravilih, ki so zanj, ob krpi zemlje nekje za hišo, pomenila preživetje.
Ali veste, da so izdelovali v Istri deset različnih tipov batan in da se je prav vsaka razvila na samosvoj način in da je prav vsaka neprecenljiv dragulj ladjarske dediščine Istre?
Zgodovinska dogajanja in splet sprememb so povzročili, da o batanah ni nihče razmišljal dokler ni poniknilo vse znanje, potrebno za gradnjo in vzdrževanje teh izjemno domišljenih in žilavih plovil, katerim smo ostali veliko dolžni. Danes se le še kakšna stotnija ali dve krčevito borijo za življenje. Kakšne so? Kako jih ohraniti? Kako narediti avtentično leseno istrsko batano? Odgovore na ta vprašanja boste našli v tej knjigi in pomenijo njeno rešitev. Upajmo upati, da ne bomo za vedno izgubili enega najpomembnejših simbolov Istre in njene identitete?
Desetletno raziskovanje in delo na tej izredni, sicer strokovni, vendar v poljudnem jeziku napisani monografiji obsega naslednja poglavja: Pomen batan za celotno obalo Istre in njeno zaledje, Definicija batane in kriteriji za razlikovanje istrskih batan, Tipi batan na Istrski obali, Tradicionalni načini izdelave batan, Kako danes izdelati tradicionalno batano, Vzdrževanje batane, Različni načini veslanja batan, Jadra batan, Zanimivosti.
Knjiga bo izšla predvidoma v aprilu in bo prvič predstavljena na simpoziju Mare nostrum.
Slobodan Simič Sime je ustvarjalec in raziskovalec, poznavalec tradicionalnih plovil severnega Jadrana in Istre, avtor številnih monografij. Objavlja v navtičnih revijah in sodeluje s svojim znanjem o ladjarski dediščini tudi s tujimi raziskovalci.
