< nazaj na vse objave

 

 

 

                     PROGRAM

 

 

 

 

 

 

 

 

Slovenski dnevi knjige v LJUBLJANI

 

Gostujoča avtorja

Sennur Sezer (rojena 1943, v Eskisehirju, pokrajina Osrednja Anatolija) je po nezaključeni srednješolski izbrazbi in nekajletnem delu v pristanišču, leta 1965 pričela delati kot pomožna urednica pri literarni reviji Varlik ter nato vse do leta 1982 delala kot korektorica in pisateljica člankov za različne založbe in enciklopedije. Trenutno nadaljuje s pisanjem za razne časopise in revije, večinoma za Yeni Evrensel (dnevni časnik) in Evrensel Kültür (mesečni kulturni magazin).
Sennur Sezer piše tudi eseje in kritike o sodobni turški literaturi. Je pesnica z močno izraženo družbeno vestjo, ki se oglaša z zelo čustvenimi, včasih z rahlo grenkimi toni. Za ustvarjanje na področju poezije je prejela vrsto nagrad.
Pomembnejše pesniške zbirke: Gecekondu (Koliba, 1964); Kimlik Kartı (Osebna izkaznica - Zbrane pesmi, 1983); Afiş (Plakat, 1991); Direnç Şiirleri (Pesmi upora - Zbrane pesmi, 1995); Kirlenmiş Kağıtlar (Umazani zapisi, 1999); Dilsiz Dengbej (Onemel pesnik, 2001), Akşam Haberleri (Večerna poročila, 2006).

Haydar Ergülen (rojen1957) je diplomiral na oddelku za sociologijo Univerze Srednjega vzhoda za tehnične vede v Ankari. Delal je kot pisec reklamnih besedil v oglaševalskih agencijah. Med objavljenimi zbirkami pesmi so sledeče: Sokak Prensesi (Ulična princesa, 1990),  Eskiden Terzi (Nekoč krojač, 1995), 40 Şiir ve Bir (40 pesmi in ena, 1997 – nagrajenec nagrade Behçet Necatigil v letu 1998), Ölüm Bir Skandal (Smrt je škandal, 1999), Üzgün Kediler Gazeli (Gazele za modre mačke, 2007), Nar (Granatno jabolko, zbrane pesmi, 2008). Njegove pesmi so bile prevedene v številne jezike. Svoje eseje je zbral v Düzyazı:100 Yazı (Sto esejev, 2006).

 

Okrogle mize na Društvu slovenskih pisateljev

Ponedeljek, 19. april
17:00 – Kako loviti ravnotežje?
Sodelujejo: Nela Malečkar (moderatorka), Andrej Blatnik, Mitja Čander, Rudi Zaman
Po pristanku v pluralizmu in kapitalistično orientiranem založništvu je avtor razpet med vrednote avtonomne estetske produkcije, literarno kakovost  in zahteve medijsko-založniškega trga. Kulturna industrija zahteva vse več "tekstov.  Bodo slovenske pisateljice in pisatelji čedalje bolj proizvajalci (in manj avtorji), založniki pa bodo v iskanju dobička pozabili na kulturno poslanstvo?
 
Torek, 20.april
17:00 - Mladinska književnost v poveličevanju ekonomskih meril
Sodelujejo: Milena Mileva Blažič (moderatorka),  Metka Zver, Darja Lavrenčič Vrabec
Prevajanje iz različnih svetovnih literatur v slovenščino, predvsem iz angloameriškega konteksta, je dominantno in ni zamudniško, motivira ga tudi kapital, razvoj medijev, ekranizacije, npr. fantastičnih pripovedi. Pri slovenski mladinski književnosti, ki se je nekoč dokazovala s kakovostjo, je prišlo do preobrata: kakovost je marginalizirano poveličevanje ekonomskih namesto estetskih meril, ki je povzročilo, da je postala predmet drugih, neliterarnih sistemov.

Sreda, 21. april
17:00 - Beseda, glas, pomen in zvok
Sodelujejo: Igor Likar (moderator), Boris A. Novak, Boštjan Perovšek, Darja Hlavka Godina
19:00 - Turška književnost
Sodelujejo: Tjaša Koprivec (moderatorka), Branko Šoban, Katja Zakrajšek

Četrtek, 22. april
17:00 – Kritika in trg
Sodelujejo: Matej Bogataj (moderator), Robert Titan Felix, Jelka Ciglenečki
Debata bo tekla o razmerju med samopromocijskimi avtorskimi mehanizmi, pogosto brezsramnim samohvalisanjem založb in kritiko, za katero se zdi, da izgublja na ceni in medijskemu prostoru. Samo nekaj revij je še, kjer je ta ohranila svojo nekdanjo formo, v dnevnem časopisju pa vztrajno izgublja na obsegu. Zdi se, da je čas na žalost pravšnji za ponoven premislek o  formi in kondiciji kritike, o njeni morebitni pomembnosti za trg in vsem ostalem.

Petek, 23.april
17.00 – Terapevtske meje besednega izražanja
Sodelujejo: Špela Loti Knoll (moderatorka)
Psihoterapevtski pogovori in terapevtsko pisanje omogočajo komunikacijo in izražanje čustev ter stisk pri posamezniku. Nekateri ljudje se težko govorno in pisno izražajo, zato posegajo po drugih izraznih oblikah, kot so glasbeno, plesno, likovno in dramsko izražanje. Kje so meje besednega izražanja? Na kakšen način umetnostni mediji omogočajo dostop do globljih plasti človeka?

 

Iz dneva v dan

 

Pručkarji
Mestni utrip ležernih spomladanskih popoldnevov bodo razgibali nasledniki potujočih bardov, podokničarjev in pouličnih animatorjev. Vsak dan vas bodo po(j)ezili na Mestnem trgu, Trgu republike in pod vzornikom vseh slovenskih poetov, na Prešernovem trgu. Pručkarje boste prepoznali po pručki, polni vreči zgodb in megafonu, iz katerega vas bodo zasipali s slovensko pesniško klasiko.

Literatura točno opoldne
Na vseh prizoriščih slovenskih dnevov knjig, se bodo vsak dan točno opoldne zvrstile recitacije poezijein tako tudi energetsko povezale prireditvena mesta – Ljubljano, Koper, Novo mesto, Celje, Velenje in Maribor.

Polne vreče zgodb
Polne vreče zgodb je projekt družinskega kolektiva Zelena centrala iz Jurovskega Dola. Gre za žaklje, vreče in torbice, sešite iz odpadnega tekstila, ki so ga pred tem uporabljali v Slovenskih goricah. Vsaka je unikat in vsaka nosi svojo zgodbo. Doslej so Polne vreče zgodb že navdušile občinstvo v Slovenskih goricah, Mariboru, Ljubljani, pa tudi popestrile knjižni sejem v Frankfurtu, številne literarne festivale po Evropi in celo modni sejem na Dunaju.

Tehnoperformans e-knjižni nomad
Galerija Spomeniškovarstvenega centra, Trg francoske revolucije 3 v Ljubljani
TEHNOPERFORMANS E-KNJIŽNI NOMAD je avtorski projekt novomedijskega umetnika Sreča Dragana, ki bo prikazal digitalno branje kot  dinamični – sekvenčni prostor. Projekt se bo dogajal tudi na ljubljanskih ulicah, kjer bo sprehajalec fotografiral z  mobilnim telefonom hišo in s tem vstopil v branje pesmi pesnika, ki je živel na posamezni  lokaciji. Z izbiro ključne besede iz verzov pa se bo vpisal v točko presečišča pozabe in spomina, ki se bo istočasno prikazovala v galeriji.

Pisatelji v avtobusu
Pisatelji v avtobusu se bodo po Ljubljani vozili od 20. aprila do 30. novembra 2010. Poleg atraktivnih »video vizitk« za mestne avtobuse, je pod vodstvom avtorja projekta, Dušana Jovanovića, nastala tudi serija 47 portretov v skupni dolžini 6 ur in pol, ki kažejo celovit prerez slovenskih literarnih ustvarjalcev. Projekt Pisatelji v avtobusu je nastal v sodelovanju Društva slovenskih pisateljev in Študentske založbe.

 

Prireditve v KOPRU

Prireditve v CELJU

Prireditve v NOVEM MESTU

Prireditve v MARIBORU

 

Ostale prireditve:

Besedna postaja